Omemba: Svetlana Makarović

»Šel sem iz parlamenta tukaj dol po stopnicah in zgodil se je zahrbten napad, strahopeten, človeka nisem niti videl. Sredi stopnic me je nekdo silovito porinil, na srečo sem se ujel in nisem padel po stopnicah.«

»Pritekel je izza parlamenta in se pognal za mano, to pomeni, da je bila stvar organizirana, da je bilo načrtovano, da se je čakalo v zasedi, nekdo ga je obvestil, prišel je, izvedel napad.«

»Zame, pa naj to policisti kvalificirajo, kakor hočejo, je bil to poskus umora, če bi padel po stopnicah, pa še nahrbtnik sem imel ... poglejte si, kakšne so, polne ostrih robov.«

»To je hujskaštvo, to je v resnici kaznivo dejanje, upam, da gledajo to novinarsko konferenco policisti, trdim, da ima vse to znake kaznivega dejanja – netenja politične, pa tudi verske nestrpnosti, ki je protiustavna in protizakonita.«

»Kljub temu se je Svetlana Makarovič na sredi poti nepojasnjeno odrekla dvema pomembnima sodelavcema pri nastajanju knjige, Eriku Valenčiču in Svetlani Slapšak.«

»Zapakiran v umetniško formo satire sem pristal znotraj knjige. Ker sem bralcem tega dela dolžan tudi svoj pogled na avtoričine satirične bravure, smo v knjigo uvrstili kratek uredniški dodatek, kjer tudi sam ostajam zvest satiri.«

»Vse to nas ni odvrnilo od nadaljnjih priprav za realizacijo biografije, saj smo se zavedali pomena tovrstne knjige za slovenski kulturni prostor.«